Najvišji član slovenske reprezentance Alen Omić ob skorajšnjem slovesu od Katovic o pomembnem dvojčku zmag, selitvi na klop, povišanih tonih Luke Dončića, prihodnosti …
Ko je pred dnevi pripovedoval o piljenju svojih vodstvenih odlik, se je kapetan Luka Dončić posul s pepelom in priznal, da včasih res izgubi živce in povzdigne glas. “Nič slabega ne mislim. Želim pomagati. Tudi to bom skušal odpraviti,” se je nasmehnil. In če bi sodili po videnem na tekmah v Katovicah, je največ ostrih besed – predvsem na račun gibanja in izkoriščanja žog – namenil centru Alenu Omiću. Slednji odgovarja, da vsekakor razume, da so mnoge besede izrečene v afektu, še bolj jasna pa so mu tudi pravila igre in ekipna hierarhija.
“Na tekmah ima Luka ob sebi dva ali celo tri košarkarje. Potrebuje podporo. Na nek način sta organizator igre in center motorja, ki vlečeta naprej. Tudi moja naloga je, da ga potiskam naprej, da daje vse od sebe. On nam pomaga, mi pa opravljamo svoje delo, ki mu omogoča, da bi bil še boljši. Tukaj smo zanj. On pa za nas,” je dejal 33-letni povratnik v reprezentanco, ki je s prvim zvezdnikom odigral relativno malo neposrednih akcij.
Ekipnega duha in tudi energije, ki jo vlaga v tekmo, Omiću res ni mogoče očitati. Obenem zna v skoku in določenih obrambnih segmentih izkoriščati tudi ekstremno višino. A že, ko se je “pet minut po dvanajsti” odzval vabilu v reprezentanco, je bilo jasno, da bo v prvi vrsti zapolnil izjemno vrzel pod košem in skušal prekriti očitno reprezentančno hibo, hkrati pa, da ne gre za gibljivega, skočnega in tako napadalno odzivnega centra, s kakšnimi Luka najraje in najbolj učinkovito sodeluje.
Ob tem je zanimivo, da se je, potem ko je bil na uvodnih dveh tekmah v prvi peterki, preselil na klop. S tem se ne obremenjuje. “Ko me je selektor povabil v reprezentanco, nisem prav veliko razmišljal. Vprašal sem le, kdaj je na sporedu trening. Pogrešal sem fante, pogrešal sem reprezentanco. Zanjo želim še vedno igrati. Zdaj igram z najboljšim košarkarjem na svetu. Dajem vse od sebe. V upanju, da bomo tudi nekaj dosegli,” pravi bosanski Domžalčan.

Po tekmi z Islandijo je kazal vidne znake utrujenosti. Potem ko je v garaški tekmi in trdem boju s Tryggvijem Hlinasonom osmim točkam dodal kar 13 skokov in dve blokadi, si je Omić vzel čas tudi za sedmo silo. Kar nekaj časa se je zadržal pri izraelskih novinarjih, ki ga dobro poznajo, saj je pred leti branil barve jeruzalemskega Hapoela. In ko smo ga kmalu zatem pocukali za rokav, je na začetku odgovorov večkrat preklapljal med jeziki.
“Izmučen sem. Dajem 100 odstotkov. Še dobro, da sledi prost dan. Nato pa Izrael. Gremo naprej. Korak za korakom. Zmaga za zmago,” pripoveduje 216 centimetrov visoki center, vesel dejstva, da je Slovenija z zmagama proti Belgiji ter Islandiji izpolnila osnovni cilj in se bo selila v Rigo, kjer bo dovolj prostora za 16 najboljših reprezentanc.
EuroBasket 2025: slovenske tekme
Slovenija – Poljska 95:105
Francija – Slovenija 103:95
Slovenija – Belgija 86:69
Islandija – Slovenija 79:87
4. september: Izrael – Slovenija (17.00)
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal









Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!